Zveza društev general Maister

Splošne informacije

ZGODOVINA ZDGM

Potomci in častilci generala Rudolfa Maistra Vojanova ter domoljubi države Slovenije smo leta 1997 ustanovili Društvo generala Maistra s sedežem v Ljubljani.

V 1. Členu Statuta smo zapisali: Društvo general Maister iz Ljubljane je pravna oseba zasebnega prava, ki združuje Maistrove borce, potomce Maistrovih borcev in druge ljudi, ki želijo ohraniti spomin na delo generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev za severno mejo, kot tudi na vse narodno zavedne Slovence, ki so delovali za nastanek samostojne Slovenije.

Idejo o začetku delovanja je dal akademik prof. dr. Anton Trstenjak. V njem je tlela slaba vest, da se Slovenci ne oddolžujemo možem in ženam, zaslužnim za to, da smo se oblikovali kot narod in si priborili lastno državo. V začetku 90-ih let je bila dana pobuda, da se v Ljubljani postavi spomenik argentinskemu generalu. Trstenjakovi privrženci smo sicer soglašali s to idejo, vendar smo smatrali, da bi bilo prej potrebno postaviti veličasten spomenik slovenskemu generalu – Rudolfu Maistru Vojanovu. O tem predlogu je bilo veliko polemik pa tudi vedno več somišljenikov in simpatizerjev. Ker smo dnevno sodelovali z akademikom Trstenjakom, smo napisali povabilo takratnemu županu dr. Dimitriju Ruplu, z željo, da bi Ljubljana, ob 80. obletnici Maistrove osvoboditve Maribora, postavili veličasten spomenik. Župan se je hitro odzval in nam sporočil, da soglaša z našo pobudo. Prosil nas je, da mu predlagamo imena članov odbora za postavitev spomenika.

Odbor se je redno sestajal, dogovorili smo se za natečaj, s katerim bi povabili zainteresirane kiparje, da nam podajo predloge o sporočilnosti Maistrovega spomenika, kakor tudi predlog lokacij, kjer naj bi spomenik stal. Natečaj je bil izveden in bil izbran kipar Jakob Brdar. Tu pa je zadeva zastala, ker se nismo mogli dogovoriti o virih financiranja ter o lokaciji. Znatno finančno pomoč je obljubila država, vendar je od namere odstopila. Mesto pa tudi ni imelo rezerviranih sredstev. Ker je čas hitro tekel, in se je približevala 80. obletnica Maistrovega delovanja v Mariboru, delo odbora pa je zastalo, smo se člani iniciativnega odbora, ki smo delovali v krogu akademika Trstenjaka, odločili da sami začnemo zbirati sredstva in naročimo izdelavo spomenika. Dogovorili smo se s kiparjem Putrihom, ki je pristopil k izdelavi kipa. Pojavile pa so se organizacijske težave pri zbiranju sredstev, ker nismo bili pravna oseba. Zato smo se 23. junija 1997 odločili , da ustanovimo društvo z imenom General Maister.

Ustanovni občni zbor smo imeli v Glasbeni šoli Vič – Rudnik. Tam smo oblikovali program dela in se odločili, da se naše delo ne bo končalo s postavitvijo spomenika, ampak se bo nadaljevalo s preučevanjem Maistrovih dogodkov ter s prenašanjem njegove sporočilnosti na sedanje rodove. Akademik Trstenjak je večkrat omenjal misel bizantinskega cesarja Justinjana iz 4.st. naše dobe, ki je pozival svoje državljane, da se domovina gradi in varuje s telesom in z mečem. Kar hitro smo tudi mi oblikovali to misel v slovenske razmere, saj je nedvomno Primož Trubar prvi, ki nas je učil pisati in general Maister tista oseba, ki je z mečem obranila del slovenske zemlje. Gre torej za veliko domoljubno dejanje, ki ga je opravljal general Maister. Zato je nujno, da ga prikazujemo živečim rodovom kot slovenskega junaka, katerega sporočilnost je potrebno posnemati in nadaljevati. Gre torej za domoljubje, zato da si prizadevamo narediti koristno delo za svojo domovino, ne pa samo pričakovati, kaj bomo v njej dobili.

Na ustanovnem občnem zboru smo izvolili odbor, katerega predsednik je bil Tit Turnšek, podpredsednik pa jaz. Prva naloga je še vedno bila zbiranje finančnih sredstev ter pridobivanje novih članov. Finančna sredstva smo dobili tako, da smo prodajali mulitiple, ki nam jih je izdelal kipar Putrih. Toda ko je bil kip že izdelan, smo ga želeli pokloniti Mestni občini Ljubljana v pričakovanju, da nam bo ona prispevala manjkajoča finančna sredstva. Toda Ljubljana je našo ponudbo odklonila in konec leta 1997 pristopila k realizaciji natečaja, tako da je kipar Brdar začel s svojim delom in kip dokončal v začetku leta 1999. Ker nam kipar Putrih ni hotel več dobavljati multipel, je zastalo zbiranje sredstev in kipar se je odločil, da bo kip prodal drugemu interesentu. Kupca je našel v Slovenski vojski, ki ji je za znatno višjo ceno od dogovorjene z nami kip prodal, nam pa še danes ni vrnil sredstev, ki smo mu jih vplačali.

V nadaljevanju naše aktivnosti smo pridobili znatno število članov in ustanovili podružnice v Kamniku, Mariboru, Uncu, kasneje pa še v Ljutomeru in Ravnah na Koroškem. Ustanovili pa smo tudi podružnico na Ljubnem, kjer pa so se člani odločili, da bodo organizirali samostojno Društvo generala Maistra. To pa nam je dalo idejo, da smo predlagali osamosvojitev vseh takrat delujočih podružnic. Pravna osamosvojitev podružnic in ustanovitev društev je zahtevala krovno organizacijo, zato smo leta 2005 pristopili k oblikovanju Zveze društev general Maister. Zvezo so ustanovila društva Ljubljana, Kamnik in Ljubno, kasneje pa so pristopila tudi druga društva. Tako kot so se ustanavljale in sprejemale sklepe, da se vključijo v Zvezo društev general Maister.

Tako delujejo danes v okviru zveze naslednja društva: Društvoma v Šentjurju in Ravnah na Koroškem je bolj ustrezalo ime Franja Malgaja, ker je bil tam rojen oziroma je tam umrl. Soglašali smo s tem predlogom, zato nosijo njegovo ime, so pa člani naše Zveze.

Zveza se povezuje z drugimi domoljubnimi zvezami in sodeluje z MORS, ki nam je leta 2004 podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu.

Na prvi skupščini Zveze, ki je bila -----, je bila sprejeta Statutarna pogodba in izvoljeno vodstvo. Te dni bo opravljena tretja skupščina. Na drugi skupščini, ki je bila v Kamniku, smo predlagali kandidata za predsednika Republike našega člana dr. Danila Turka, ki je bil za to funkcijo tudi izbran. Med nekaterimi člani je bilo nekaj polemike, ali lahko društvo oz. zveza predlagajo kandidata. Vendar se je zadeva kasneje razjasnila in prevladuje splošno mišljenje, da smo ravnali pravilno. Nekaj posameznikov, ki pa se s tem delovanjem ni strinjalo,pa so iz društev izstopili.

mag. Milan Lovrenčič, predsednik ZDGM